Bi, pa ne bi.

Nedolzno vprasanje gospodicne, je krivo za to da danes po 100 letih pobrisem prah z wordpressove police in nadaljujem svojo izpoved, ki sem jo zacel, ko sem se preselil v London.

Spomnim se, bil je moj 4. ali 5. dan v Londonu, ko so nas v sklopu agencije za katero sem takrat pricel delati, povabili na trening, kjer nas bodo naucili osnov in standardov, ki jih kot podjetje obljubljajo potencialnim strankam. Sam trening mi ni kaj dosti ostal v spominu, se je pa vame vzgal en stavek, ki ga je med govorom izrekel direktor. Razlagal nam je, da naj ne pricakujemo cudezov, saj kljub vsemu smo le zacasna delovna sila, a da obstaja primer neke dekline, ki so ji po eni izmeni ponudili redno sluzbo, cez eno leto je bila generalni direktor neke hotelske verige, pol leta za tem pa nekaksna mednarodna zastopnica. V glavnem zgodba popolnoma privlecena za lase, ampak mlad in naiven, kot sem bil takrat sem se v tej zgodbi nasel. Vedel sem, da bom navdusil vse in vsakogar, ki me bo videl na delu.

No, potem te realnost sicer klofutne in vsi vemo, kako se je zgodba odvijala naprej. In nekako sem zivel in se prepuscal tem obcutku, da je vse ok in da ni nic narobe ce mi ne uspeva, pac bo proces toliko daljsi. Danes je malce vec kot tri leta in pol od tega, zato sem se namesto naprej zazrl malo nazaj, da vidim kaj sem kaj pocel ves ta cas.

V tem casu sem zamenjal 3 sluzbe, napredoval 6x, naredil gostinsko “solo” skupaj z mednarodnim certifikatom iz anglescine, naredil tri nivoje WSET edukacije (Wine & Spirit Education), trenutno delujem kot sommelier v restavraciji, ki se bohoti z dvemi michelinovimi zvezdicami, hkrati pa se spogledujem z novo pozicijo v novem okolju. Moja placa je narasla za 2.5x od prvega meseca v Londonu, moj facebook profil ni vec v vecini preplavljen s slovenskimi prijatelji, ki so postali prakticno manjsina.

No, ko takole zrisem stvari, pa vendarle ni tako slabo…

A vendar…

Kot sem ze omenil, je za danasnji post krivo navidez nedolzno vprasanje in to vprasanje je, ce ostajam v Londonu ali razmisljam o vracanju domov. In najboljsi odgovor, ki ga lahko dam na to je: “Bi, pa ne bi.”

Cemu tako neprepricljivo? Ker sovrazim London. Saj je krasno, da imamo krasne povezave, do najzanimivejsih moznih lokacij tako tu, kot po svetu, da se vedno kaj dogaja, da je tehnologija najboljsa dosegljiva (WiFi na podezmni FTW) in da je mesto preplavljeno z ljudmi vseh nacij in ras. A vendar, kako naj ljubim vse to, ko pa vem kaksen nacin zivljenja imamo doma. Ostanki socializma nas se vedno drzijo in “love it or hate it” ampak to nas dela ljudi. Nasa majhnost je dar, ki je zame kot opij za vsako ko ga izkusim, ko se vrnem na dopust. Spontanost. Spontanost je stvar, ki jo najbolj pogresam. Ce mi zapase kavica s prijateljem, sva dogovorjena v 5 minutah, cez 15 jo ze srebava. Ce se mi sporta, sem cez eno uro na terenu. Ce spoznam dekle, jo povabim ven se isti vecer. V Londonu ni prostora za spontanost, vsaj kar se druzbe tice. Dogovarjati se moras tedne vnaprej, da se mogoce z nekom ulovis, pa se takrat bo najverjetneje eden od vaju zahinvail na racun izcrpanosti. Vse to me je prisililo v razmeroma asocialen stil zivljenja in ceprav uzivam v casu, ki ga imam zase, res pogresam to toplino, ki jo prinese dobra druzba.

Torej, definitivno BI se vrnil.

Ampak…

Na mojem zadnjem obisku, so me prijatelji sprasevali iste stvari, pa sem jim hladno in odkrito rekel, da se ne morem vrniti, ker si me nihce ne more privoscit. Pa so se mi smejali in ceprav jim tega ne morem zameriti, je morda tocno to narobe doma. Ne razumemo pojma konkurencnosti in namesto, da standarde dvigujemo, jih spuscamo. Nimamo navade skakati iz posla v posel, napredovati, rasti in uspeti. Zelim si, da se to nekega dne spremeni. Zelim si, da vsi mladi zaidejo v tujino za vsaj 1 leto in se vrnejo z odprtimi ocmi, polnimi poguma, novega znanja, novih idej in takoj skupaj ponesemo Slovenijo tam, kamor spada.

No malce sem zasel… A upam, da sem bil razmeroma jasen.

To je to zaenkrat… Do naslednjic…

Lenart

matkurja

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s