Kaj pa ptice civkajo?

Vzpodbudni citati, ki te tudi med scanjem rinejo naprej

Vzpodbudni citati, ki te tudi med scanjem rinejo naprej

Kar nekaj casa je minilo od zadnjega posta. Prvotno je bilo to namenoma. Ko sem prebiral zadnje poste, s em spoznal, da je pocasi ze cas za rezultate, zato nisem zelel nic napisati, dokler se mi ne bodo stvari koncno poklopile in bom imel kaj pozitivnega za napisati. No, imam pozitivne novice. Svet se se vedno vrti! Za marsikoga nepomemben podatek, meni pa ravno to dviguje moralo. Za 99% ljudi, ki se odlocijo za selitev, tranzicija poteka razmeroma gladko, seveda z manjsimi spodrsljajcki, pa vendar nic posebnega. Kot ste do sedaj lahko spremljali mojo zgodbo, sem ocitno sam v tistem 1%. Ampak ok. Sklepal sem, da sem svojo kvoto izpopnil. Dosti sranja. Akcija! Pozitiv vajbrejsn na vrhuncu, vedno vec dela v klubu. In tudi skorajda vsakodnevno napredovanje, te tezko pusti malodusnega. Zacel sm na dnu kot food waiter, torej samo strezba hrane na relaciji kuhinja-miza, brez kontaktov z gosti… Pa sem kmalu napredoval v commis-a, ki cel vecer prezivi med gosti. Skrbi, da imajo gostje dovolj vode, kruha, prav pribor za pravo jed, preverja ce je vse v redu z njihovimi obroki in resuje pritozbe… Vglavnem, precej dinamicno delo. Pa sem bil ocitno uspesen, kajti nato sem napredoval v Chef de rang. To pomeni, da si nekaksen glavni natakar, goste spremis do mize, jih posedes, razlozis meni in pobiras narocila. Klepetas z njimi in jim pomagas da se sprostijo… Vglavnem prakticni glavna faca. Super noro.

 

Ker so mi spet delali sranje na agenciji in so mi zajebali nekaj z izplacili, kar je pomenilo, da sem eno noc celo pes hodil domov, ker nisem imel za karto (3,5 ure hoje), so mi v opravicilo ponudili dodatno izmeno v drugem hotelu, ki sem jo seveda z veseljem sprejel. Kot sem ze omenil, sem imel motivacijo na visku, zato sem delal popolnoma sprosceno. Ocitno se je to videlo ze na dalec, kajti po prve pol ure me ogovori mozakar, da kako sem, od kje prihajam, kaksne izkusnje imam itd… Nakar se mi predstavi kot manager, mi v roke postavi vizitko in mi omeni, naj ga poklicem, da bi mi rad dal sluzbo. Waaaaaw noro. To je to. Zato sem v Londonu!! No ker sem se pod pogodbo za agencijo, se slisiva konec aprila, ampak ta hotel je res fantasticen in resno razmisljam o tem da sprejmem ponudbo.

 

Kot vidite, same dobre stvari. Nasel sem tudi hiso v kateri so imeli luskano sobo zame, z ugodnim depozitom, ki bi si ga lahko privoscil in ko sem jo sel v cetrtek pogledat, sem koncno zacutil, da zdej je pa vse tko k more bit. Vse postiman, da lah zares zacnem uzivat v Londonu… Pa si ogledam bajto. Res lepa. Lepo razporejena in vse. Ampak… 2 centimetra praha, umazanije, masti in macjih dlak. Nagravzno bi bil kompliment za tisto… Pa sem si rekel ok… Pa pocakmo se en teden, pa bo res neki kar mi bo vsec. Ce sem tako dolgo cakal, pa lahko tudi se cisto malo… Pa pridem v sluzbo, kjer visi nov urnik pa ugotovim, da ker ni guzve delam borih 20 ur ta teden, kar pomeni okoli 130 funtov po davkih. Zakon. Spica…. Poleg tega so uvedli novo pravilo, da tisti z agencije ne smemo poceti nic, kar ima veze s kontaktom s strankami (en bumbar je neki zajebu), torej sem spet food waiter. Zakon. Spica… No… Pa pridem domov. Besen. Pripravljen, da se razlijem po papirju in prekolnem vse po spisku. In… Ni mojega laptopa… Obrnem vse naokoli. Ni ni… Tako, da si ga je ocitno nekdo sposodil… Ne ni vzel macbooka in polne denarnice na eni postelji pod mojo, ali drugega laptopa in iphonea, ki je cakal na drugi postelji. Zazelel si je mojega zrabljenega zaklenjenega z vsemi moznimi gesli, skritega v torbi. No prav. Uzivaj kreten.

 

Pa smo sli v petek ven, se ga nabutat. Itak se ga nismo. Alkohol ni resitev, mi je skos butal po glavi. Itak nisem nikomur povedal, kaj se je zgodilo, ker vsi vedo.za ostale stvari in mislim, da bi mi pocas nehal verjeti… Vsi poznamo enega, ki “prica lovacke price”, in to ni ravno sloves, ki bi si ga zelel pridobit. No kakorkoli, pa sem sredi noci prihajal domov, in se cudil… Zvrgolenje iz dreves nad mano, ni bilo se nikoli tako glasno. Pa sem se vprasal… Kaj pa ptice pojejo? Ja ne vem, kaj pojejo drugim… meni so pele odo radosti… In ko sem zacutil se ta oster ritem pod nogami, in zakorakal pogumno, se mi je posvetilo, da se svet se vedno vrti. Buhu ce si pa ti boscek brez laptopcka ostal! A se bos zvalil v luknjo pa crknil ali bos raje pokazal s kaksnega testa si? 

 

No js bom kr pokazu s kaksnega testa sem. London, z mano ni cesenj za zobat 🙂

 

 

P.s. dvomim da bom kaj veliko po blogu postal, ker je kar muka tole pisat na mobitel, ampak bom se potrudil, da vas vsaj nekako obvescam kako se soocam s kiklopom.

 

One thought on “Kaj pa ptice civkajo?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s