Iliada. Pa Odiseja?

Image

 

Ja najprej stalca, pol pa kravca. Na moji londonski Iliadi, sem se bolj spoznal, kako pomembno je, ne samo na taksnih podvigih, temvec v zilvjenju nasplosno slediti organsko slediti korakom, ali stopnickam, ce zelite. Korak po korak, zrno na zrno, kamen na kamen. Cemu sem se odlocil razpravljati o tem, je tistim, ki ste bolj redno spremljali moj blog popolnoma jasno. 6 tednov, pa se vedno brez stalce… Za vecino bi to ze bil alarm za preplah, sam pa sem se zalotil, da me to iz dneva v dan manj moti. No, da ne bo nesporazuma, seveda komaj cakam, da se razpakiram in udobno namestim, a vendar mi postaja popolnoma jasno, da bi bilo prehitevanje dogodkov ne le neprimerno, temvec verjetno tudi zelo nespametno. Nepredvidljivi dogodki, ti lahko hitro prekrizajo nacrte in zivljenje z majhnim budgetom s sabo prinasa tveganje, da se ti nacrti o svezem zacetku, startajoc iz nicle in pozitivnim bancnim stanjem, ob prehitrih korakih, kaj hitro porusijo. 

Pri Londonu je ena stvar, ki me je se najbolj navdihnila, financna odgovornost. Tu se zavedas, da ti slab credit check, kaj hitro zapre vsa mogoca vrata in sanje o prihodnosti. V Sloveniji tega nismo bili ravno vajeni. Ce smo ze tako po nasi balkanski naravi vajeni “hvatanja krivin” in izigravanja sistema, pa nam povrhu se nasi veljaki ne predstavljajo ravno zgleda pri financni odgovornosti. Tako smo se precej razvadili. Velika vecina nas je (bila) navajenih zivljenja v konstantnem minusu, z dvojnimi, trojnimi krediti, brez privarcevanega peneza, pa nam je kljub temu se vedno uspevalo izbrskati denar za priboljske. Sam zelo cenim, da mi tu to ni omogoceno, kajti disciplina je nekaj, kar sem zagotovo potreboval in mislim, da se ne motim, ko enako predvidevam za veliko vecino drugih. 

Ob tem, mi je misel skocila se na drugo vrsto discipline. Tisto, ki so je bile delezne generacije pred mano. Morda se bo zdelo cudno, vendar ne morem mimo tega, da ne bi pomislil, da je tudi to morda eden izmed razlogov, zaradi katerega smo kot narod, kot samostojna drzava, zaceli samovzig, ki nas bo spremenil v pepel. Le najbolj optimisticni pa si upamo pomisliti, da se bo iz tega pepela nekoc dvignil feniks, ki nam bo vrnil upanje v boljsi jutri. Govorim o obveznem naboru za nase obrambne sile. Ponavljam, preden pride do nesporazumov, mi prosim dovolite dokoncati misel. Sam nimam nikakrsne, niti najmanjse zelje svoje glave nositi na pladnju teroristom, separatistom in ostalim krvizeljnih agresorjem. A vendar, pomen sluzenja vojske je sluzil pomembnejsim ciljem. Kot prvo, je mlade fante spreminjal v moske. Pa ne mislim v neke macisticne, sovinisticne, testosteronsko nabrite tiktakajoce bombe, temvec v moske, ki so bili pripravljeni prevzemati odgovornost zase, za svoja dejanja, za svojo druzino. V dobi, ko opazam vedno vec babjekov, metroseksualcev in pozenscenih dedcev, me pomojem upraviceno skrbi za prihodnje generacije. Kako naj me ne bi, ko pa si ne predstavljam, da bi ti fantje naredili vse, kar bi bilo v njihovi moci, da bi preziveli svoje druzine, ko pa ze sedaj ne pocno tega. Dekleta, si predstavljate vasega fanta, da gre v gozd in vam ulovi zajca, ko nimate za hrano? Se mi je zdelo…

Namrec, poleg omenjenga, so mladenice v vojski postavili tudi na realna tla, ko so morali delati vsa mozna “ponizevalna” dela, od ciscenja skoljk pa do prekopavanja lukenj in lupljenja krompirja. Ponizevalna v navednicah, ker so taksna dela dejansko postala nasa percepcija. Kdaj ste nazadnje videli Slovenca, ki prekopava luknje, cisti sanitarije, pomiva posodo v hotelu? Ne da imam kaj proti priseljencem, ki veselo zapolnijo ta dela, vendar a ne bi bilo bolje, da bi namesto 300.000 brezposelnih (+ 100.000, nesmiselnih s.p.jev), taksna dela opravljali mi? A ne. To pa ne. Bohnedej, da nas sosed vidi. Nasi dedki bi se pa krizali, pa nas verjetno tudi nabunkali. Tako pa smo zasli v zacaran krog. Kar je se hujse, niti ni zacaran, temvec ima konec. Ker ne delamo, ne zapravljamo. Ker ne zapravljamo, podjetja propadajo. Ker podjetja propadajo, ni delovnih mest. Ker ni delovnih mest, zivimo doma. Ker zivimo doma, propadajo nepremicnine. Ker propadajo nepremicnine, se sesuje ze tako nasicen trg z njimi. Ker se sesuje trg, dobrinam rastejo cene. Ker rastejo cene, se kupna moc se bolj niza, ergo znova vstopimo v spiralo, katere konec je pepel. Tako ne morem, da ne bi pomislil, da se je dejansko zaton nase drzave pricel ravno pri ukinitvi nabora, za katerega mi ni popolnoma jasno, cemu ga je bilo potrebno ukiniti.

Kot je opaziti, sem svoj “gnev” usmeril predvsem na mosko populacijo, ker sem mnenja, da se tu vse zacne. Namrec s tem, ko fantje ne omogocamo varnosti nasim dekletom, so tudi same prisiljene v kompromise, zacensi z njihovimi karierami in tudi z razmisljanjem o druzini, ter nje velikosti. Ko pogledas celo sliko se nam ne obeta nic kaj lepega. To pa me pripelje do nadaljnega razmisljanja in vnovicne pojasnitve mojega “bega”. Ze leta v meni gori zelja po “spreminjanju sveta”, pa sem sele sedaj ugotovil, da sem trenutno na tej tocki v zivljenju popolnoma nemocen. “Niko i nista”, cigar mnenje in ideje so irelevantne. Poleg mnogih, ze v prejsnjih blogih omenjenih razlogih, je nabiranje izkusenj, nabiranje trdnosti in kredibilnosti eden izmed mojih primarnih ciljev na moji Iliadi. 

Nekega dne, ko bom nasel svojega Trojanskega konja, bom po poteh Odiseja, uresnicil tudi to goreco zeljo, ki bo prizgala plamen v pepelu bodocega feniksa, bodoce Slovenije, na katero bomo lahko ponosni na vseh podrocjih, ne samo po njenih lepotah in dosezkih sportnikov, izumiteljev in podjetnikov.

 

 

Advertisements

One thought on “Iliada. Pa Odiseja?

  1. Lenart, zabava me razlog, zaradi katerega me je pritegnil naslov tega posta. Namrec berem knjigo, ki razlaga geografijo Iliade in Odiseje (in se marsikaj drugega, kar te v soli ne ucijo) – in pravi, da je bila Troja nekje blizu Cambridgea, stari Grki pa so bili pra-kelti.

    Tudi drugo nakljucje mi je zabavno – pred nekaj dnevi smo razglabljali ravno o vojski, in ritualih ameriskih indijancev in afriskih plemen (in verjetno se drugih narodnosti). Skozi zgodovino so se morali tako mladi fantje kot dekleta dokazati, da so presli v zivljenje odraslih. Danes je to prvi kredit in hipoteka, nekoc pa so morali dokazati svoje vescine, tako fizicne, duhovne in umske. Sem omenila, da se mi zdi, da teh “rites of passage” ni vec. Sicer nisem za vojsko, ampak je veliko vescin, ki jih vojska nudi fantom (in dekletom) tudi brez pusk. Recimo.. nekoc, res nekoc, so bili nekaj takega taborniki.. smo se ucili prezivljanja v naravi, raznih vescin itd… Ce mene kdo vprasa, bi to uvedla v sole!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s