Up and down and up and down…

Image

huh sej ne vem kje zacet. 😀 dva zelo zanimiva tedna sta za mano. Najprej opravicilo vsem, ki ste mi pisali pa nisem kaj prevec odgovarjal, ampak mislim da boste po tem blogu lazje razumeli od kje moje pomanjkanje casa za pisanje. 

Ce sem se v prejsnjem blogu pritozeval, da nimam nic zanimivega za povedat se je to prejsnji ponedeljek spremenilo. Moral sem zamenjati hostel, ker mi je potekel booking, pa se iskal sem lokacijo blizje centru, da se ne bom rabil tako dolgo vozit vsak dan, sploh ponoci ko ni vec undergroundov sem enkrat rabil 2 uri in pol z busom. Tako sem se po checkoutu odpravil proti Islingtonu, ki lezi malce severno od centra. Ko oprtan, z vedno vec vreckami (uniforme in sluzbenih stvari ne spravim v potovalko) prisopiham do hostla me skoraj vrze na rit. Na slikah je bil hostel odlicen za to ceno, s pubom z zivo glasbo direktno pod hostlom, polnim angleskim zajtrkom (jajcka, klobasice, fizol…) vglavnem skoraj predobro, da bi bilo res. V zivo pa je ta hostel zgledal kot domovanje klosarjev. Pub zaprt, na oknih obvestilo za zabavo z bendom 10. marca 2012, vrata s kodo brez katere ni mozen vstop v hostel, da zagotavlja varnost gostom, se sploh niso dala zapreti. Vstopim in v nosnicah zacutim zvepleni smrad vlage, presvicanih nogavic, strupa za podgane, nagnitega lesa. Okna mastna, luknja v tleh, majajoca ograja. Nezaupljivo se checkiram (bumbar sem si zabookiral 14 dni), komaj budni receptor (baje je delal ze 24 ur), mi zaracuna se 5 funtov deposita za kljuc in me pospremi do sobe, ki je seveda odklenjena in kljucavnica polomljena. V sobi, je bil smrad se bolj neznosen. Na enem izmed pogradov je spal eden izmed gostov s kaloriferjem v postelji, ki je se bolj segreval to “zapornisko” celico in zatohel zrak. Z upanjem sem se zagledal proti oknu in upal, da ga bo receptor prezracil. Seveda mi je dal takoj vedeti, da se okno zal ne odpira. Zagrabil je moje torbe in jih vrgel na zgornji pograd. Zamujal sem v sluzbo, zato sem bil kljub gravzu, ki me je polnil, prisiljen sprejeti pogoje v katere sem se ocitno nastanil. Hvala bogu, sem se za sluzbo pripravil ze v prejsnjem hotelu. Tako, da se nisem rabil preoblacit ali urejati. Ko sem se zvecer vrnil v hostel, izmucen, sem videl samo se posteljo. No, vendar ko sem Dobro Videl posteljo, mi je postalo jasno, da bo ta noc cudna. Najprej sem se preoblekel iz uniforme v kavbojke in tri sloje puloverjev, ker tale postelja zagotovo ni bila preoblecena ze vsaj nekaj mesecev in ni sanse, da bi se moje golo telo dotikalo tistih “rjuh” ali blazine. Ulegel sem se, s torbami na postelji, ker nisem zaupal niti ljudem v sobi, niti nisem zelel, da se dotikajo nesnaznih tal. Zaprl sem oci in upal, da me hitro zmanjka, kajti smrad mi je skoraj solzil oci. Ker nikakor nisem zadremal, sem si cez usta in nos poveznil kapuco, da sem dihal ostanke pralnega praska, mehcalca in svoje sape in tako mi je nekako uspelo koncno zaspati. Naslednje jutro sem imel izmeno ze ob 7ih zjutraj, zato sem moral vstati ze ob 5ih. Hvala bogu, so bili vsaj tusi topli ceravno ne cisti, da sem se uredil. Na tubi, sem seveda ze sklenil, da tu ne morem ostati in sem se trdno odlocil, da bom zahteval refund za celoten booking, takoj ko se vrnem iz sluzbe. 

 

Ko sem se vrnil s sluzbe in se priblizeval hostlu, sem bil koncno malce bolje razpolozen, saj sem ze iz daljave videl, da se okoli hostla premikajo neki delavci in motirajo nova “vrata” na hostel in pub. Pa sem si mislil pri sebi, no koncno ga bodo popravili, morda pa bom le lahko ostal tu. Ko sem bil oddaljen le se nekaj metrov pa me je naenkrat oblilo, kajti to niso bili kaksni gradbeni delavci, temvec rubezi, ki so mi pred ocmi zaplombirali hostel, z vsemi mojimi stvarmi v njemu. Ko se je mrzel pot, ki me je pred sekundo oblil, v trenutku spremenil v paro sem napadel delavca, da kaj pocnejo, da kje so moje stvari in kaj naj naredim. Dali so mi stevilko upravnikov hostla, da mi bodo ze oni vse razlozili. 3% baterije na telefonu, polnilec pa zaklenjen v hostlu, zdaj pa naj se jaz klicem njih. Norel sem in nevihta, ki se je vsula na telefonistko, je se mene samega presenetila, kajti kljub moji razboritosti, se tako se v zivljenju nisem na nikogar drl. Kako se ne bi? Sredi Londona sem ostal brez vsega, brez oblek, uniforme, polnilca za telefon, prenosnika, toaletnih stvari in seveda za piko na i prakticno brez denarja, ker sem se skesiral za 14 dnevni booking. Skozi moje dretje mi je razlozila, da bom mogoce lahko dobil stvari ze v cetrtek (cez dva dni). Lahko si predstavljate, kako sem reagiral na to. Zahteval sem, da se takoj nekdo prikaze tu in mi vrne tako denar kot stvari. Na koncu se me je znebila tako, da je rekla da bo takoj preverila pri sefu in mi sporocila kaj lahko naredijo. 

2% baterije. Potreboval sem hitro resitev. Hitro sem poklical prijateljico, ki sem jo spoznal v Londonu, da jo nujno potrebujem in v 15 sekundah sva se dogovorila, da se dobiva. Hitro sem se odpravil, ker je minilo ze 15 minut, pa se mi tista telefonistka se vedno ni javila, sem hitro poklical se enkrat, da bi dobil vsaj kaksno bolj oprijemljivo informacijo, seveda pa se nihce vec ni javil. Kljub nastali situaciji sem postal popolnoma miren, sproscen, celo nasmejan, kajti drugega kot smeh mi tako ni preostalo. Mislil sem si, da mi London mece rokavico, ces, ce zmores to, potem lahko ostanes, ce ne, se raje vrni. Vrnitev mi seveda niti na kraj pameti ni prisla. Z Nataso (prijateljica) sva se odpravila k njej v stanovanje, da sem si sposodil njen racunalnik, za silo napolnil telefon in dodobra prestrudlal kaj sedaj. Ker sem vedel, oziroma bolje receno upal, da dobim stvari nazaj v cetrtek sem rezerviral hostel za dve noci, sposodil sem si toaletne stvari, da sem se lahko umil kot clovek in na spletu se hitro preveril specifikacije uniforme za naslednji dan. Po nekem cudezu je bila ista uniforma, kot ta ki sem jo imel na hrbtu. Na ulici kjer naj bi bil ta novi hostel (Notting Hill, very very nice :D), sem iskal vhodna vrata. Najdem napis hostel na prekrasni stavbi, na vratih pa listek, ta hostel je trenutno zaprt. Nisem mogel verjeti, da se mi je to spet zgodilo. Ura je bila ze 10 zvecer in skoraj sem se ze pripravil na bivanje pod nebesi a sem se vendarle preuranil. Ta zaprt hostel ni bil moj. Moj je bil dve hisi dlje. V zelo spodobnem stanju. 🙂 huh. se dobro. 🙂 

V cetrtek sem dobil sporocilo na tajnici iz zaprtega hostla, da so mi uredili nadomestno lokacijo v Woolwich Arsenalu in da naj se tam zglasim, takoj ko bom lahko. Seveda, se vedno brez svojih stvari, sem vrnil klic in izvedel, da imam natanko pol ure casa, da grem do tistega zaprtega hostal po svoje stvari, dokler ga ne zaprejo za naslednja dva tedna. Se pogoje mi postavljajo, sem si mislil. Groza. Hostel je bil se odprt, tako da sem pograbil stvari in se takoj odpravil proti Woolwich Arsenalu, ki je skoraj uro iz centra (z javnim prevozom). Ta drugi hostel se je prav tako nahajal nad pubom, ki je na moje zacudenje dejansko obratoval in vesel, da me le niso poslali v se eno zaklonisce sem iskal vhodna vrata. Vonj je bil tu sicer razmeroma vzdrzen, vse ostalo pa je bilo prakticno identicno. Receptorju sem dal takoj vedeti, da mi je popolnoma vseeno, ali mi bo placal iz svojega zepa ali ga bo vzel drugim gostom, ampak zahtevam svoj denar nazaj, ker tu ne bom ostal niti trenutka dlje kot je to potrebno, kajti preprosto nisem jim zaupal, da bo ta hostel ostal odprt kaj dlje kot je prejsnji. Pa mi je dal vedeti naj ne skrbim, da so ta hostel zaprli ze prejsnji mesec in so ga prejsnji teden odprli, ko so ga koncno prenovili (KJE ZE???) in da so varni vsaj se en mesec. Katastrofa. Koncno smo se dogovorili, da mi bodo vrnili denar, vendar so mi hoteli izplacati cek, na kar nihce ne bi pristal in sem izsiljeval gotovino. Po 1 uri pregovarjanja so popustili, ampak so mi vrnili samo del denarja, ker vec niso imeli, tako da sem se moral ta teden se enkrat vrniti tam po ostanek. Ampak vesel, da sem le zakljucil to zgodbo sem se nastanil v hoslu Hyde Park Inn v zoni 1, kjer sem se vedno. Ampak sedaj ze malce bolj resno iscem stanovanje, tako da se bom lahko koncno razpakiral. 

 

Sicer je bila situacija s hostlom zagotovo eden izmed vrhuncev prejsnjega tedne, pa ni bil edini, kajti ko ima hudic mlade, jih ima veliko. Naenkrat nisem mogel vec dostopati do denarja na svoji kreditni kartici iz Slovenije. Po dolgotrajnem brskanju po spletu sem sklenil, da se mi je razmagnetila, zaradi magneta na pedertaschen kjer sem imel vecino casa spravljeno denarnico. WOHOO! Se to ali kaj? Ampak ok. Hostel sem imel placan do danes (placa!!), zajtrk v hostlu, hrana v sluzbi, tedenska kartica za underground placana, tako da sem vedel, da bom ze nekako zdrzal. Na to sem pomislil, ok ce mi kartice ne sprejema, na bankomatih in v trgovinah, mi jo bodo na spletu zagotovo, kajti to nima nikakrsne zveze z magnetom. Pa tudi to ni slo skozi. Zato sem postal sumnicav, da morda pa le ni tezava v tem, temvec v cem drugem. Sledilo je kaksnih 10 klicev v Slovenijo preko Skypa, s FANTASICNO povezavo (not), da izvem kaj se dogaja. Ce so se nasi sploh javili kar se je redko zgodilo, so me vecinoma samo posiljali od enega do drugega svetovalca, nihce pa mi ni znal pomagati. Koncno naletim na usluznega svetovalca, ki me je sicer spet le posredoval naprej, ampak je bil vsaj koristen. Moral sem se namrec obrniti direktno na izdajalca kartice oz racuna, ki pa je v Avstriji. Ampak, ko sem se zelel povezati na njihovo spletno stran, da izbrskam podatke, stran ni delala. Niti vse podruznicne strani. Super. A sedaj so mi se banko zaprl z denarjem na racunu?? Sele vceraj dopoldan, sem dobil posto v nemscini, da sumijo, da je moja kartica ukradena in so mi zablokirali poslovanje z njo. Cepci. Po se enem klicu sem koncno potrdil, da ni ukradena, da sem jaz tisti ki nakupuje po Veliki Britaniji in koncno so mi sprostili blokado, tako da sedaj lahko dostopam se do tega. Neverjetno res.

 

Me je pa hudic zajebaval se pri eni zadevscini in to je odpiranje bancnega racuna v UK. Agencija, ki naj bi mi to urejala je bila pri tem ravno toliko v pomoc, da mi je se bolj zakomplicirala vse. Receno mi je bilo, da takoj ko dobim pogodbo o zaposlitvi, s kratko izjavo podjetja o moji zapostlivi pridem na banko in me 20min odpravijo z novim bancnim racunom. Dobim izjavo. Se narocim za intervju (tle se moras za vse dogovorit v naprej) in se ob dogovrjenem casu prikazem na banki. Tu se res fantasticno pocutis, kadar prides v podjetje, kjer se ukvarjajo s storitvami, kajti vedno imajo pri vratih cloveka, ki te sprejme in te usmeri pa ce si prisel le narediti depozit ali si tu zaradi cesa bolj kompleksnega. No, moj sestanek pa se je kaj hitro koncal, kajti Jack, s katerim sva imela sicer hitro debato o fuzbalu, me je zal moral zavrniti, kajti na mojem papirju ni bilo napisanega dokazila o mojem stalnem naslovu v UK. Na moji agenciji so mi nato poslali novo predlogo, na kateri pise da si zaposlen pri podjetju bla bla in da stanujes v hostlu bla bla. Tako sem moral nazaj do svojega podjetja, po nov papir (ni slo prek faxa ker potrebujejo original) vzel novo potrdilo in se v torek zopet najavil na banki. Prisel na sestanek. In simpaticna gospodica mi je dala vedeti, da ne blo sko skozi, ker papir ki so mi ga dali na firmi ni dovolj profesionalen. Da mora pisava biti manjsa in bolj profesionalna in da mora bit vse napisano na sluzbenem papirju z glavo in nogo. Besen, ker so me spet zavrnili, sem po navetu ostalih slovencev v Londonu, zacel hoditi od banke do banke (11 vsega skupaj) in poskusal pri vsaki odpreti racun in prav vse so me zavrnile. Mudilo se mi je ze z racunom, kajti petek in prva placa se je priblizevala, jaz pa se vedno brez racuna. Ker so me vse banke zavrnile, sem vseeno prosil za bolj profesionalno pismo nase firme in se naslednji dan zopet prikazal na banki. In CUDEZ! Ratalo. Koncno imam odprt racun na banki. 

 

Tako da se stvari koooooooncno pocasi rihtajo. Samo se stanovanje in potem bo vse tako kot mora biti. Se opravicujem za dolg post, bom pa jutri verjetno se enga napisal, bolj razvedrilnega, o navadah in opazkah, ljudeh ki jih srecam itd.

 

Srecno v Slovenijo!!

Advertisements

One thought on “Up and down and up and down…

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s